Basic HTML Version
OTOK CRES
Cres, Osor, Punta Križa, Valun,
Orlec, Beli, Dragozetići, Belej,
Lubenice, Martinščica
Otok Cres je posebna ekološka in kulturna zakladnica
Kvarnerja, ki le redko koga pušča ravnodušnega. Krasijo
ga bogat, raznovrsten in endemičen svet rastlinja, dvoživk
in nestrupenih plazilcev, ornitoloških rezervatov, naravnih
spomenikov, zaščitenih pokrajin in tistih, ki bodo to postale,
hidroarheoloških predelov, ruralnih in zgodovinskih celot in
številni kompleksi in zgradbe.
Harmoničen odnos človeka in narave, kreativnosti in moči,
ki se razkriva v najzgodnejših predzgodovinskih sledeh, se je
krepil skozi stoletja vse do danes. Tukaj ga boste začutili bolj
kakor drugod. Posebni in med seboj podobni predeli otoka
dajejo občutek skladnosti in miru ter sami od sebe kličejo po
spoštovanju in potrebi po ohranitvi.
Otok Cres je podolgovate oblike, dolg 66 km, sega od
rta Jablanac do rta Suha punta. Cres predstavlja okostje
kvarnerskega zaliva. Od kopnega ga ločijo Vela vrata in reški
zaliv, od otoka Krka pa Srednja vrata in Kvarnerji, od otoka
Lošinja pa prekop – enajst metrov širok kanal (Kavanada,
Cavanella).
Dolgo je veljal za drugi največji otok v Jadranu, po najnovejših
meritvah pa je ugotovljeno, da je površina otoka Cresa taka
kakor otoka Krka (405,78 km2).
Otok Cres je razdeljen na tri dele. Za severni in najvišji
del otoka so značilni listnati gozdovi in grmičevje iz družine
hratsa medunca (Qercus pubescens), črnega gabra (Ostrxa
cerpiblia), belega gabra (Carpinus orientalis) in črnega hrasta
(Quercus ilex), srednji del pa je spremenjen v pašnike, nasade
oljk in vinograde. Čez zahodni, nižji del pa se razprostira gost,
zimzeleni sredozemski gozd.
Steze se prepletajo skozi vse tri dele in spremljajo sledi
pastirskih stopinj in poti ter iščejo poti molitve in duhovnosti.
26