Basic HTML Version
OTOK KRK
PO POTEH DOBRINŠČINE
Dobrinščina je prostrano, rahlo valovito zeleno območje
severovzhodnega dela otoka Krka, ki so ga zasedle vasi:
Čižići, Dobrinj, Gabonjin, Gostinjac, Gornja in Donja Hlapa,
Klanice, Klimno, Kras, Meline, Polje, Rasopasno, Rudine,
Soline, Sužan, sv. Ivan, sv. Vid, Šilo, Tribulje, Žetilac, Županje
in mesto Dobrinj, najstarejše hrvaške mesto na otoku Krku,
kulturno in administrativno središče celega kraja.
Dobrinščina je območje avtohtone ruralne celovitosti,
etnološke dediščine, ohranjenega okolja, raznovrstnega
rastlinja, podzemnih kraških pojavov (jama Biserujka),
zaščitenih zalivov z zdravilnim blatom in ugodnim
podnebjem.
Na tem prostoru je šestdeset kilometrov krožnih pešpoti.
Izhodišče poti je hkrati tudi njen končni cilj. Lahko se prehodi
v enem dnevu, z lažjo hojo pa se je mogoče napotiti od ene
do druge kontrolne točke.
Označenih je osem kontrolnih točk (Šilo, Žestilac, Gostinjac,
Sveti Vid, Dobrinj, Gornja Hlapa, Županje, Šilo) različnih
dolžin. Na vsaki izmed njih se je treba fotografirati in vtisniti
žig. Nagrada za prehojeno pot je oštevilčena spominska
značka in vpis v častno knjigo obiskovalcev.
Na petdesetih kilometrih bomo prehodili zaščitene zalive,
šilarski zaliv Stipanjska, plitki zaliv Soline, se ustavili ob
ostankih rimske vile v Šilu, obiskali cerkve sv. Marije Porodne
v Polju (iz leta 1876), sv. Marije v Gostincu (iz leta 1576),
zgodnjeromanskega sv. Vida (iz leta 1110, ustanovitelja
»slavnega Dragoslava«), sv. Klementa v Klimnu (iz leta 1381,
renesančni rezbarski retabl), sv. Filipa in Jakoba v Solinah
(iz leta 1382), župnijsk cerkev sv. Štefana (iz leta 1110, s
preddverjem), sv. Trojice (iz leta 1480) ob parku Jardin …
Dobrinjske poti nas bodo pripeljale v Polje, k samostanu
častnih sester in doma za ostarele, ki je na prekrasni lokaciji
Zviranj, vse do dragocenih sakralnih in etnoloških zbirk, do
razgledne točke »Zemljine« tik ob dobrinjskem placu in
zvoniku, katerega zvon odmeva po vsej Dobrinščini in še
dlje ter do mitskega grička sv. Juraj (327 m). Poti potekajo
po gozdnati pokrajini. Tukaj rastejo hrast graden (Qercus
petraea), gaber (Carpinus betulus), kostanj (Castanea sativa),
lipa (Tilia cordata), gorski javor (Acer pseudopatanus) … vse
vrste, ki rastejo v kopenskih hribovitih gozdovih in – razen na
Krku – na nobenem jadranskem otoku.
Čas hoje:
– Šilo–Žestilac:
ena ura in 30 minut,
– Žestilac–Gostinjac:
30 minut,
– Gostinjac–sv. Vid: 40 minut,
– sv. Vid–Dobrinj: 10 minut,
– Dobrinj–Gornja Hlapa:
40 minut,
– Gornja Hlapa–Županje:
35 minut,
– Županje–Šilo:
ena ura.
44